V Firencah, mestu, kjer srce Italije tudi dandanes bije strastno in zvedavo, smo učitelji tujih jezikov preverjali utrip digitalizacije v učilnicah širom Evrope. V okviru projekta Erasmus+ E.C.O.S.T.E.P.S. smo se seznanili s primeri dobre prakse in si izmenjali izkušnje z vpeljavo umetne inteligence pri načrtovanju in izvedbi pouka. 

V času, ko je odmik od zasičenosti z ekrani enako vabljiv kot navdušenje nad zadnjimi dosežki informacijske tehnologije, je resen premislek o vsaki novosti več kot dobrodošel. Še tako uporabno orodje se lahko sprevrže v svoje nasprotje, če njegov uporabnik v jedro uporabe ne postavi dobrobiti tistih, ki jih uporaba orodja najbolj zadeva. 

Ko se torej zdi, da umetna inteligenca končno gladi pregovorno trnovo pot do vednosti, smo soočeni s kompleksnimi vprašanji, na katera kljub neslutenemu razvoju umetne inteligence vsaj zaenkrat lahko zadovoljivo odgovori samo človek, ki se misleče in čuteče obrača k drugemu človeku. In prav to obračanje k drugemu človeku ostaja nenadomestljivo bistvo učenja in poučevanja.